Trendi gibanja plač in zaposlovanja za prvo polletje 2024

Raziskava SATR za prvo polovico leta 2024 razkriva, da slovenski delodajalci načrtujejo manjše število zaposlitev v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Podobno je opaziti zmanjšanje števila podjetij, ki pričakujejo dvig plač. Povprečna stopnja fluktuacije prav tako kaže na umirjene razmere na trgu dela, kar nakazuje na manj dinamično obdobje v primerjavi z lanskim letom.    

Vendar pa so rezultati raziskave glede na prejšnje polletje, ko več kot polovica slovenskih delodajalcev ni dvignila plač, pozitivni. Za začetek novega leta kar 56 % delodajalcev napoveduje dvig plač. Največji dvig plač napovedujejo delodajalci v panogi znanosti in izobraževanja, sledijo še avtomobilska industrija ter transport in logistika.  

Na vprašalnik so odgovarjali kadroviki in vodstveni kadri, ki delajo v podjetjih v naslednjih panogah: proizvodni sektor (35.14 %), trgovina na drobno in veleprodaja (18.21 %), informacijske tehnologije (14.06 %), transport in logistika (5.11 %), telekomunikacije, elektronika, elektrotehnika (4.15 %), turizem in gostinstvo (3.83 %), zdravstvo in farmacija (3.19 %), bančništvo, finance, zavarovalništvo (2.24 %), gradbeništvo (2.24 %), avtomobilska industrija (1.92 %), strojništvo (1.60 %), raziskave, mediji, marketinške in PR storitve (1.28 %), znanost in izobraževanje (0.64 %) ter druge dejavnosti (6.39 %).  

Ključne ugotovitve za H2 2023:  

• Za drugo polletje 2023 je zvišanje plač načrtovalo 26.68 % delodajalcev, dejanske spremembe beležijo, da je plače zvišalo 41.05 % delodajalcev.   
• Od tistih delodajalcev, ki so zvišali bruto mesečne plače v drugi polovici leta 2023, je bil največji delež takih, ki so plače zvišali za od 6 do 10 % (47.37 %). Sledijo tisti, ki so dvignili plače za do 5 %, in sicer z 42.11 % deležem.  
• Več kot tretjina delodajalcev (38.97 %) je navedla, da so bile premembe v plačah in ugodnostih v drugi polovici leta 2023 pogojene z zadrževanjem trenutnih zaposlenih.  
• Povprečna stopnja fluktuacije zaposlenih v podjetjih v letu 2023 je bila 10 %.  
• V letu 2023 se je število zaposlenih pri več kot tretjini delodajalcev (38.27 %) v povprečju povečalo za do 5 %. Približno tretjina delodajalcev (35.80 %) v letu 2023 ni dodatno zaposlovala.  

Ključne ugotovitve za H1 2024:  

• Za prvo polletje 2024 največji delež (33.33 %) tistih delodajalcev, ki bodo zvišali plače, načrtuje zvišanje plač do 5 %, medtem ko 21.70 % delodajalcev načrtuje zvišanje plač med 6 in 10 %. 
• 44.03 % sodelujočih delodajalcev napoveduje, da ne načrtujejo sprememb plač v prvem polletju 2024.   
• Približno tri četrtine (73.27 %) slovenskih delodajalcev napoveduje, da bistvenih sprememb glede dodatnih ugodnosti in finančnih spodbud za zaposlene v prvi polovici leta 2024 ne načrtujejo, medtem ko 24.84 % delodajalcev pravi, da bodo povišali dodatne ugodnosti oziroma bonuse.  
• Neto napoved zaposlovanja za prvo polovico leta 2024 je optimistična in znaša +42.41 %.  
• Primerjava za prvo polletje 2023 in prvo polletje 2024: V primerjavi z istim obdobjem lani, ko je 68.79 % sodelujočih delodajalcev napovedalo zvišanje plač, v začetku leta 2024 dvig plač napoveduje 55.97 % delodajalcev.  
• Za prvo polletje 2023 je bila neto napoved zaposlovanja +54.49 %, za prvo polovico letošnjega leta pa je napoved zaposlovanja +42.41 %. 
   

Graf 2: Kakšne spremembe pri mesečnih bruto plačah načrtujejo delodajalci v H1 2024

»Napovedi raziskave SATR za prvo polovico leta 2024 kažejo na rahlo ohlajanje zaposlovanja, vendar pa še vedno vidimo pozitivne trende na slovenskem trgu dela. Strategije za ohranjanje in pridobivanje talentov ostajajo ključnega pomena za uspešnost v tem visoko konkurenčnem okolju,« je poudaril Tamás Fehér, izvršni direktor Manpower za Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo.

Tamás Fehér, izvršni direktor Manpower za Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo