Trg dela se ohlaja: zaposlovanje še naprej pozitivno, a z manjšim zagonom

Po optimističnih napovedih v začetku leta delodajalci v drugi polovici leta 2025 kažejo bolj previden pristop pri kadrovskih načrtih. Nova raziskava “Trendi gibanja plač in zaposlovanja – H2 2025” razkriva, da več kot dve tretjini podjetij (70.93 %) ne načrtuje sprememb plač, medtem ko se neto napoved zaposlovanja rahlo znižuje na +41.91 %. Kljub ohlajanju trga ostaja zaposlovanje pozitivno, pomanjkanje kadrov pa še naprej žene podjetja k iskanju dolgoročnih rešitev. 

Ključne ugotovitve raziskave:  

• Za drugo polletje 2025 28.72 % delodajalcev napoveduje zvišanje plač, večinoma do 5 %. 

• Večji delež delodajalcev (84 %) ne predvideva bistvenih sprememb glede dodatnih ugodnosti za zaposlene v drugi polovici leta 2025, medtem ko 14 % delodajalcev načrtuje povišanje oziroma uvedbo ugodnosti.   

• Največji delež delodajalcev (65 %) kot razlog za zvišanje plač navaja zadrževanje trenutnih zaposlenih. 

• Največ težav s pridobivanjem novega kadra v prvi polovici leta 2025 so podjetja imela v oddelku proizvodnje, sledijo oddelek vzdrževanja, servisa, montaže in gradbenih del ter logistike in skladišča. 

• Neto napoved zaposlovanja za drugo polovico leta 2025 je +41.91 %.  

Delodajalci previdnejši pri plačah in ugodnostih 

Raziskava kaže, da v drugem polletju 2025 večina delodajalcev (70.93  %) ne načrtuje sprememb plač. 28.72  % delodajalcev napoveduje zvišanje plač, medtem ko znižanje plač napoveduje 0.35  % sodelujočih. Od delodajalcev, ki bodo zvišali plače, jih bo tretjina (32.53 %) to storila za vse zaposlene v podjetju.  

Če pogledamo trend primerjave napovedi sprememb plač po polletjih, je mogoče opaziti relativno močan sezonski vpliv, saj so napovedi sprememb plač običajno višje v prvem polletju (H1) v primerjavi z drugim polletjem (H2). V opazovanem obdobju izvajanja analize SATR je najbolj izrazit skok v deležu delodajalcev, ki načrtujejo zvišanje plač, viden v H1 2023 (68.79 %), čemur je sledil največji padec med H1 in H2, ko se je delež tistih, ki načrtujejo dvig plač, znižal na 26.70 % v H2 2023.   

Napoved za H2 2025 (28.72 %) se še najbolj približa drugi polovici leta 2023, kjer je bil delež delodajalcev, ki so napovedali zvišanje plač, podoben (26.70 %). Glede na primerljivo obdobje v lanskem letu (H2 2024) pa zabeležimo opazen padec z 36.20 % na 28.72 % delodajalcev, ki napovedujejo zvišanje plač v drugi polovici leta 2025. 

Graf: Kakšne spremembe pri mesečnih bruto plačah načrtujejo delodajalci v H2 2025? 

Konkurenčnost pri zaposlovanju ostaja in boj za talente se nadaljuje, zato podjetja še naprej krepijo strategije zadrževanja zaposlenih – pri več kot polovici delodajalcev (65.06 %) bo zvišanje plač v H2 2025 pogojeno z zadrževanjem trenutnih zaposlenih, medtem ko bo z namenom privabljanja novih zaposlenih plače zvišala četrtina delodajalcev (26.51 %).  Pomembno vlogo pri odločitvah o zvišanju plač igrajo tudi razpoložljivi podatki o inflaciji, ki so ključni za ohranjanje kupne moči zaposlenih, kar prepoznava okoli 40 % delodajalcev iz raziskave, ki so kot razlog za zvišanje plač navedli spremembe, pogojene z inflacijo.   

Sodelujoči delodajalci, ki ne načrtujejo sprememb plač za drugo polletje 2025, pa so med najpogostejšimi razlogi za to odločitev navedli, da so plače zvišali že lani oziroma v začetku letošnjega leta, sledijo težke razmere na trgu in visoki stroški poslovanja.   

Večina delodajalcev (80 %) prav tako ne predvideva bistvenih sprememb glede dodatnih ugodnosti ali finančnih spodbud za zaposlene.   

Med ugodnostmi, ki jih že sedaj ponujajo v svojih podjetjih, pa so sodelujoči delodajalci najpogosteje (približno 70 % delodajalcev) izpostavili jubilejne nagrade, teambuildinge in druženja za zaposlene ter nagrade za delovno uspešnost. 

Regres 2025 

Povprečno izplačilo regresa, ki so ga sodelujočimi delodajalci izplačali v letu 2025, znaša 1. 946,48 €, mediana pa 2.000 €. 

Na podlagi raziskave je večina delodajalcev (83.15 %) izplačala višji regres kot lani, 16.85 % pa nižjega. 

Zaposlitvene napovedi ostajajo pozitivne 

Neto napoved zaposlovanja* je na podlagi raziskave za drugo polovico 2025, tako kot v preteklih opazovanih obdobjih, pozitivna in znaša +41.91 %. V primerjavi z začetkom leta 2025, ko je bila NNZ 43.65 %, so se zaposlitvene napovedi tako malenkost umirile.  

Približno polovica sodelujočih delodajalcev (47.06 %) namerava v drugi polovici leta 2025 več zaposlovati kot odpuščati, medtem ko 5.15 % delodajalcev načrtuje več odpuščanj kot zaposlitev. Skoraj tretjina (31.99 %) delodajalcev ne predvideva sprememb pri zaposlovanju, 15.81 % pa je še neodločenih glede prihodnjih zaposlitvenih namer. 

Graf: Kakšne so vaše namere zaposlovanja za H2 2025? 

Tudi če pogledamo posamezne panoge, vse kažejo pozitivno neto napoved zaposlovanja, kar pomeni, da bodo večinsko več zaposlovali kot odpuščali. Najbolj optimistični glede zaposlovanja so v panogah zdravstva in farmacije, turizma in gostinstva, strojništva, proizvodnje ter gradbeništva. 

*Neto napoved zaposlovanja izračunamo kot razliko med odstotkom delodajalcev, ki nameravajo zaposlovati več kot odpuščati in tistimi, ki nameravajo več odpuščati kot zaposlovati. Pozitivna neto napoved zaposlovanja pomeni, da je na splošno več delodajalcev, ki pričakujejo povečanje števila zaposlenih v naslednje pol leta, kot tistih, ki nameravajo zmanjšati število zaposlenih.  

Regijski trendi zaposlovanja: vpogled iz šestih držav jugovzhodne Evrope 

V okviru raziskave smo letos prvič izvedli tudi regijsko raziskavo Recruitment Trends 2025, v kateri smo anketirali več kot 1.100 delodajalcev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Bolgarije ter Bosne in Hercegovine.  

Graf: S pomočjo katerega kanala ste do sedaj v letu 2025 našli najustreznejše kandidate? 

Poročilo razkriva, da so se v celotni regiji podjetja prilagodila na oteženo iskanje kadrov z razširjeno uporabo različnih kanalov za iskanje ustreznih kandidatov - dve tretjini sodelujočih (64.18 %) je izpostavilo zaposlitvene platforme na spletu, ki prevladujejo kot najbolj uporabljen kanal za iskanje ustreznih zaposlenih v vseh sodelujočih državah. Med glavnimi izzivi zaposlovanja so delodajalci v večinskem deležu (69.17 %) izpostavili težave pri iskanju ustreznih kandidatov, kar kaže na vztrajno pomanjkanje talentov, ki se pojavlja v skoraj vseh panogah in poklicih.  

Kar se tiče povprečnega časa za zaposlitev novega delavca, le 27.28 % podjetij v JV Evropi zapolni delovna mesta v enem mesecu, najpogosteje jih zapolnijo v 1 do 2 mesecih (41.62 % delodajalcev). Na izbiro novih zaposlenih vplivajo številni dejavniki, med njimi je za delodajalce najbolj pomembno ujemanje s kulturo in ekipo podjetja, s povprečno oceno faktorja 4.19 od 5, čemur sledi ujemanje plačnih pričakovanj (4.03) in strokovne kvalifikacije (4.02).  

Raziskava je preučila tudi uporabo umetne inteligence v regiji. Kljub naraščajočemu zanimanju za UI ostaja uporaba pri zaposlovanju v regiji JV Evrope razmeroma nizka. V povprečju je le 21.47 % anketiranih delodajalcev navedlo, da uporablja umetno inteligenco v svojih kadrovskih postopkih. Med podjetji, ki uporabljajo UI, jo velika večina (85 %) uporablja za pisanje oglasov in opisov delovnih mest, druge uporabe pa so bolj selektivne (predselekcija, spremljanje fluktuacije in zadovoljstva zaposlenih, podpora pri uvajanju, uporaba spletnih klepetalnikov, itd.). 

O raziskavi “Trendi gibanja plač in zaposlovanja”    

Raziskava » Trendi gibanja plač in zaposlovanja, H2 2025« nudi vpogled v stanje na trgu dela, fluktuacijo zaposlenih v preteklem letu, namere zaposlovanja ter načrtovane spremembe plač in ugodnosti za leto 2025, poleg tega pa tudi ključne primerjave sprememb plač v zadnjih treh letih.   

Več informacij o aktualnih trendih, gibanju plač, zaposlovanju in plačnih razredih na povezavi: https://www.raziskave-manpower.com/