Jaka Oman Upravljanje talentov skozi teorijo flow stanja v izogib »veliki odpovedi«

Upravljanje talentov skozi teorijo flow stanja v izogib »veliki odpovedi«

Back

HR se je v zadnjem času znašel v situaciji, ko bo lahko dokazal svojo pomembno vlogo v podjetjih. Globalni trendi v HR-ju napovedujejo, da se bo v prihodnosti potrebno bolj poglobljeno ukvarjati s kadri in talenti. Danes veliko strokovnjakov iz HR-a govori o pomanjkanju kvalitetnega kadra, zahtevnem pridobivanju pravih ljudi ter o strategijah in načinih zadrževanja ključnih kadrov, o pomembnosti ohranjanja talentov so govorili tudi pri Netflixu (Hastings in Meyer, 2020).

Raziskava Competa za leto 2021 je pokazala, da je kar 66% HR managerjem najpomembnejši ravno razvoj zaposlenih in skrb za njihovo dobro počutje (Novak Kač, 2021). Prof. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete z Univerze v Ljubljani pa za leto 2022 navaja podatke o 3.9% prostovoljni fluktuaciji delovne sile (Škerlavaj, 2022), ki se imenuje »velika odpoved« ali angleško »the great resignation«.

Iz vsega tega lahko zaključimo, da bo za HR za uspešno upravljanje s talenti ključnih 5 področij delovanja:

  • Motiviranje, pri čem eksterna finančna motivacija ne bo dovolj
  • Razvoj novih veščin in znanj
  • Dvig produktivnosti celotnih kolektivov
  • Ohranjanje ključnih talentov
  • Privabljanje novih talentov

Brez konkretne spremembe na teh področjih upravljanje s talenti ne bo zadostno in lahko pride do odhajanja ključnih kadrov h konkurenci ter znižanju motivacije in produktivnosti zaposlenih kar pa lahko rezultira v nižjem razvoju poslovanja, nižji ali celo negativni rasti posameznikov in manjšem doseganju poslovnih ciljev. 

Flow stanje (slovensko zanos) v psihologiji velja za stanje zavesti, ko se najbolje počutimo ter tudi najbolj produktivno delujemo (Kotler, 2021) in tako postanemo najboljša verzija samega sebe. To stanje je v 70. letih odkril in utemeljil lani pokojni prof. dr. Mihaly Csikszentmihalyi (1990). V svoji študiji, ki je bila ena izmed največjih študij v zgodovini psihologije nasploh in v katero je bilo vključenih več kot 10.000 posameznikov s celega sveta, vseh celin, kultur, ras, razredov in religji, je prof. Csikszentmihaly ugotovil, da je flow stanje fundamentalno za človekovo zadovoljstvo pri delu in življenju nasploh. Več flow stanja v življenju in na delovnem mestu tako pomeni, večje zadovoljstvo in višjo produktivnost. Raziskovalci organizacije Flow Research Collective, ki je vodilna svetovna organizacija s področja flow stanja, so ugotovili, da se v flow stanju tudi hitreje učimo, smo bolj motivirani, sprejemamo boljše odločitve in smo bolj kreativni (FRC, 2022). 

V zadnjih 10 letih pa se je znatno povečalo razumevanje flow stanja z vidika nevrobiologije, kar nam danes omogoča, da do flow stanja lažje dostopa več ljudi. Ugotovitve nevroznanosti so nam dale orodja, s katerimi lahko večkrat, bolj konsistentno in več časa preživimo v flow stanju (FRC, 2022 in FGP, 2021). Ta orodja se uporabljajo tudi na programih in delavnicah

Resne igre 2.0 in ravno s temi orodji danes lahko bolje upravljamo s talenti v vaših podjetjih. 

  • - Dvig motivacije  
  • Upravljanje 5 glavnih notranjih motivatorjev (Sansone in Harackiewicz, 2000)
  • Nov pristop k postavljanju ciljev (Diamandis in Kotler, 2014)
  • - Razvoj znanj in veščin
  • Skozi matriko C&S oz. grafom izzivov in sposobnosti (Csikszentmihalyi, 1997)
  • - Dvig produktivnosti in izogib izgorelosti
  • Flow cikel (Kotler in Wheal, 2017)
  • Upravljanje z distrakcijami (FRC, 2022)
  • Predanost (Duckworth, 2017)
  • - Ohranjanje ključnih talentov
  • Individualni in skupinski sprožilci flow stanja (Kotler, 2021 in Sawyer, 2017)
  • Osnove pozitivne psihologije (Seligman, 2004, Kotler, 2021 in FRC, 2022)
  • - Privabljanje novih talentov za zagotavljanje zadostne gostote
  • Kultura podjetja usmerjena v flow stanje (FRC, 2022)

S temi orodji lahko posamezniki in ekipe spoznajo flow stanja in ga z določenimi spremembami v življenju tudi večkrat doživijo, vendar se je potrebno zavedati, da je doživljanje flowa zelo individualna in za vsakega posameznika unikatna izkušnja. Vsak flow doživlja po svoje in zato je zelo pomembno na kakšen način posamezniki zase in za svoj team identificirajo flow stanja. V tam namen so vsi programi in delavnice znotraj Resne igre 2.0 izvedeni v kombinaciji z LEGO® SERIOUS PLAY® metodo, ki skozi gradnje modelov iz Lego kock, kjer je ključen element dela z rokami, skozi metafore in pripovedovanje zgodb odkrije prave avtentične občutke, misli in flow izkustva. Rezultati LSP metode pa so zato bolj pristni, točni in uporabni za uvajanje prilagoditev, predvsem pa omogočijo, da udeleženci spoznajo in bolje razumejo sami sebe in svoje kolege, kar posledično vodi v boljšo skupinsko dinamiko.

Danes poslovna okolja, v katerih delujejo vaša podjetja, kot tudi človeška narava kot taka, zahtevajo nove, bolj kompleksne, prilagojene in personalizirane pristope k obravnavi vaših kadrov in ključnih talentov. Bistvo človeka, ki ga ločuje od živali je razvoj, ustvarjanje in igra. Prav elementi igre so v našem vsakdanu in tudi delu prisotni bolj, kot se nam zdi na prvi pogled. O pomenu igre in povezavi z zadovoljstvom na široko govorita 2 glavna avtorja teorije igre Caillois (1985) in Huizinga (2008). Za uspešno tekmo na trgih se bo potrebno iz zunanjih motivatorjev osredotočiti na notranje motivatorje posameznikov. Standardizacijo in univerzalne procese bo potrebno skozi zaupanje v posameznika nadgraditi z elementi avtonomije in posameznikom zagotoviti razvoj mojstrstva. Vse to pa je lažje doseči z razumevanjem flow stanja in vseh okoliščin, ki vplivajo na to, kako pogosto smo lahko v flowu in to dela Resna igra 2.0.

Več flowa, boljše delo, več življenja!

Jaka Oman je ustanovitelj in avtor Resne igre 2.0. Jaka je svoje življenje posvetil iskanju flowa in je danes prvi ponudnik programa v Sloveniji, ki se izključno posveča flowu. Skozi Resno igro 2.0 posameznikom omogoča, da skozi predavanja, delavnice in programe stanje flowa spoznajo in se naučijo, kako ga v svojem življenju večkrat lahko tudi doživijo. To je tudi prvi program, ki flow obravnava celostno v kombinaciji z LEGO® SERIOUS PLAY® metodo in tako vključuje vse dimenzije flowa, ki so jih oblikovali v dveh glavnih glavnih organizacijah za raziskovanje flow stanja (Flow Research Collective in Flow Genome Project). Jaka je tudi eden prvih in najbolj izkušenih LSP fasilitatorjev v Sloveniji in na Balkanu. Certifikat za izvajanje LEGO® SERIOUS PLAY® metode je pridobil januarja 2017 in je do danes izvedel že več kot 70 LSP delavnic v 6 državah (Slovenija, Avstrija, Srbija, Hrvaška, BiH in Madžarska). Več o Resni igri pa si lahko pogledate na www.resna-igra.si

Ključni viri: 

  • Caillois, R. (1958). Lex jeux and les hommes. Paris, Gallimard.
  • Csikszentmihalyi, M. (1997). Flow and the Foundations of Positive Psychology. London: Springer.
  • Csikszentmihalyi, M. (2019). Zanos - Psihologija optimalnega izkustva. Ljubljana: UMco.
  • Csikszentmihalyi, M. (1997). Finding Flow - The Psychology of Engagement with Everyday Life. New York: Basic Books.
  • Diamandis, P. in Kotler, S. (2014). Abundance: The Future Is Better Than You Think. New York, FreePress.
  • Duckworth, A. (2017). Grit: The Power of Passion and Perseverance. New York, Scribner
  • Flow Genome Project (FGP) - https://www.flowgenomeproject.com/.
  • Flow Research Collective (FRC) - https://www.flowresearchcollective.com/.
  • Hastings, R. in Meyer, E. (2020). No Rules Rules: Netflix and the Culture of Reinvention. New York, Penguin Press.
  • Huizinga, J. (2008). Homo Ludens. Amsterdam, Amsterdam University Press.
  • Kotler, S. (2021). The Art of Impossible - A Peak Performance Primer. New York, HarperCollins.
  • Kotler, S. in Wheal, J. (2017). Stealing Fire. New York, HarperCollins.
  • Novak Kač, T. (2021). Vstop v leto 2021 – Kaj nam je slednje prineslo. COMPETO, Ljubljana
  • https://www.competo.si/blog/vstop-v-leto-2021-kaj-nam-je-slednje-prineslo/
  • Sansone, C. in Harackiewicz, J. M. (2000). Intrinsic and extrinsic motivation: the search for optimal motivation and performance. New York, Academic Press.
  • Sawyer, K. (2017). Group Genius - The Creative Power of Collaboration. New York: Basic Books.
  • Seligman, M. (2004). The new era of positive psychology. TED Talk - https://www.ted.com/talks/martin_seligman_the_new_era_of_positive_psychology?language=en.
  • Škerlavaj, M. (2022). Sreča na delovnem mestu. Intervju za Val 202: https://val202.rtvslo.si/2021/12/poslovno-gospodarske-teme-90/

Jaka Oman, ustanovitelj in avtor Resne igre 2.0

Druge Objave

Gaja Žilavec

Nasveti za iskanje prve zaposlitve

Vstop na trg dela in iskanje prve redne zaposlitve večini mladih predstavlja vrelec stresa. Pred tem nam izobraževalni sistem zagotavlja občutek…
Rok Oblak

Bodimo človeški v kadrovanju: Nismo le rekruterji, temveč zastopniki kandidatov

Čas, ko so ljudje zvesto služili istemu delodajalcu skozi celotno kariero, se spreminja. Čedalje več kandidatov pogosteje menja zaposlitev, ne nujno…
Tia Mavrič

Kako lahko podjetja privabijo mlade talente?

Podjetja se dandanes soočajo z marsikatero težavo zaradi razlik med mladimi in obstoječimi zaposlenimi – mladi imamo drugačne navade, vrednote, želje…