Vpliv transparentnosti na uspešnost organizacije

Transparentnost, kot ena izmed temeljnih vrednot organizacije, spodbuja odprtost med zaposlenimi ter prenosom in deljenjem informacij. Dotika se vseh zaposlenih v organizaciji in temelji na kolektivni zavesti, da zgolj odkrito in pošteno delovanje vsakega posameznika znotraj organizacije lahko daje pozitivne učinke na poslovanje in uspešnost organizacije kot celote. Transparentnost ima več nivojev, pri čemer je najnižja stopnja transparentnosti dosežena, kadar organizacija zgolj dosledno izvršuje z zakoni predpisane obveznosti, vse od postopkov pred zaposlitvijo, spoštovanja pravic zaposlenih v času trajanja delovnega razmerja ter ob prenehanju slednjega. Gre za minimum, družbeni konsenz, ki naj bo zagotovljen komur koli, ki vstopa v delovno razmerje.

Kar razlikuje uspešne organizacije od ostalih, je kultura, ki si jo organizacija vzpostavi, ohranja in nenehno razvija na temelju vrednot. Transparentnost delovanja organizacije je le ena od teh vrednot in je ključnega pomena za grajenje zaupanja in povezanosti med zaposlenimi, hkrati pa informiranost in dostopnost do informacij krepi občutek enakopravnosti med zaposlenimi.Vodilo transparentnosti naj bo, da imajo zaposleni enake možnosti, bodisi za napredovanje bodisi za razvoj kompetenc, in jim je to zagotovljeno pod enakimi in vnaprej znanimi pogoji.

Bi pa lahko bilo tudi nepravično, nesmiselno in destimulativno, če bi obravnavali neenake identično. Pri tem imam v mislih različna področja dela in različne nivoje zaposlenih, ki jih nenazadnje ženejo drugačni motivi. Organizacija bo vedno tehtala, s katerimi ukrepi lahko doseže boljšo učinkovitost dela, pri čemer bodo izhodišča za različne funkcije v podjetju (najverjetneje) drugačna, kar pa ne pomeni, da ne moremo postaviti podobnih okvirjev za različne nivoje, le z drugačno in (poudarek na) zaposlenim vnaprej znano strukturo.

Organizacije lahko uberejo različne načine zagotavljanja transparentnosti z različno vzpostavljenimi sistemi. Vendar tudi vzpostavljen sistem še ne prinaša dejanske transparentnosti, če le-ta obstaja na papirju oziroma le v obliki pravilnikov, navodil in drugih dokumentov. Transparentnost mora biti prepoznana kot način dela in se prenaša na obnašanje zaposlenih od najvišjega vodstva navzdol z ustrezno komunikacijo in vzorci vedenja.

Le, če se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge v procesu in razpolagajo z zadostno mero informacij, kaj sploh je smisel njihovega dela in kateri cilji se zasledujejo, lahko učinkovito opravljajo svoje delo oziroma celo presegajo pričakovane rezultate v zasledovanju skupnih ciljev. Vodje imajo zato ključno vlogo pri prenosu informacij, ki jih zaposleni potrebujejo za učinkovito opravljanje svojega dela, s čimer se pri zaposlenih razvija občutek vključenosti in informiranosti ter pristne želje pomagati. Bistveno je, da znamo prepoznati, katere informacije zaposleni potrebujejo ter da te informacije razumejo v kontekstu svojega dela. Tako lahko ohranjajo motivacijo za iskanje rešitev in načinov, s katerimi pričakovanja preseči.

Vsaka organizacija ima določeno organizacijsko strukturo, kjer se odločitve sprejemajo skladno s hierarhijo. Pristojnosti za odločanje so običajno znane in jasne, pomembno pa je, da so zaposleni slišani in vključeni v sprejemanje odločitev ter se zavedajo, zakaj je bila odločitev sprejeta, čeprav se z njo ne strinjajo. S tem se vrnemo do pomembnosti komunikacije in prenosa informacij, zato da vsi zaposleni razumejo kontekst, v katerem je bila odločitev sprejeta in lahko skladno s to odločitvijo učinkovito delajo naprej. Menim, da v tem smislu hierarhija ne more biti ogrožena, temveč se iz vidika zaupanja zaposlenih v vodje in njihove odločitve prej krepi kot ruši, hkrati pa spodbuja zaposlene, da izven svojih okvirjev razmišljanja prispevajo k uspešnosti organizacije.

Vertikalnost hierarhije se s prodorom digitalizacije postavlja v bolj horizontalno lego. Digitalna orodja izboljšujejo dostopnost do informacij za vse zaposlene, omogočajo nove kanale za komunikacijo ter izboljšujejo povezanost med zaposlenimi, zato digitalizacija prinaša bistveno boljše možnosti za izvajanje transparentnosti, kot ene izmed temeljnih vrednot organizacije. Informacije so z uporabo digitalnih tehnologij na razpolago na enem mestu in dostopne, kadar koli jih potrebujemo, s čimer je omogočena hitra odzivnost na kakršne koli spremembe v poslovanju, pozitivne ali negativne.

Transparentnost delovanja organizacij postaja vedno bolj pomembna za vse deležnike. Vodi v boljšo produktivnost, izboljšuje učinkovitost zaposlenih, omogoča hitrejše reševanje problemov, izboljšuje kakovost dela in najpomembneje, krepi odnose ter izboljšuje sodelovanje med zaposlenimi. Zadovoljni in zavzeti zaposleni pa so zagotovo konkurenčna prednost vsake organizacije, ki pozitivno vpliva na stabilnost poslovanja.